Delovni trg: izzivi in trendit
Delo je ključnega pomena tako za blaginjo vsakega človeka kot za stabilnost družb. Vendar v nasprotju s standardnimi predpostavkami neoklasičnih teoretičnih modelov trg dela še zdaleč ni popoln. Na eni strani so kandidati, ki so visokokvalificirani in usposobljeni, ki imajo običajno dobre poklicne možnosti; na nasprotni strani so pozicionirani delavci, ki jim grozi izključitev s trga dela, to so delavci s potrebami po podpori (WSN), na primer invalidi (PWD); ljudje z motnjami odvisnosti; kaznjenci in bivši kaznjenci; dolgotrajno brezposelni; brezdomci; prosilci za azil, begunci in migranti; NEET-ji; ženske, ki so preživele nasilje; pripadniki etničnih manjšin in ljudje z nizkimi kvalifikacijami.
Sodobne države so od svoje ustanovitve sprejele politike dela za podporo delovne integracije delavcev s potrebami po podpori (WSN). Te politike je mogoče razvrstiti v štiri glavne skupine: (i) regulativne politike, ki vključujejo sprejetje sistemov kvot, ki obvezujejo vsa ali nekatera podjetja, da najamejo minimalni odstotek WSN-jev; (ii) politike nadomestil, ki podjetjem nadomestijo nižjo produktivnost WSN; (iii) nadomestne politike, katerih cilj je ustvariti »nadomestni trg dela«; in (iv) podprto zaposlovanje, ki je sestavljeno iz mešanice politik, ki posredujejo neposredno pri namenskih mentorjih za podporo pri stroških usposabljanja podjetij, ki vključujejo WSN.
Kljub temu se je izkazalo, da večina teh politik ne more zagotoviti uravnotežene razporeditve razpoložljive delovne sile. Obstoj velikih skupin brezposelnih oseb, ki jim grozi socialna izključenost, je spodbudil iskanje alternativnih poti vključevanja v delo. Socialna podjetja za vključevanje v delo (WISE) so eden najbolj inovativnih in uspešnih primerov.
Na podlagi predhodne analize WISE v vseh državah članicah (MS) Evropske unije (EU) in empirične analize, ki je sestavljena iz osebne in spletne ankete, izvedene v 13 partnerskih državah B-WISE, poročilo analizira glavna gonila, značilnosti in razvojne trende WISE v EU. Poleg tega poročilo raziskuje potrebe po veščinah in vrzelih v znanju zaposlenih v WISE, zlasti na digitalnem področju.
Podjetja za delovno integracijo: Gonila, značilnosti, modeli integracije
WISE so institucionalni mehanizem podprtega zaposlovanja, ki daje prednost delavcem, ki jih konvencionalna podjetja diskriminirajo, in jim zagotavlja ustrezno usposabljanje na delovnem mestu. Zahvaljujoč strokovnemu znanju, pridobljenemu pri delu z WSN-ji, WISE-ji oblikujejo organizacijske procese, ki ustrezajo potrebam zaposlenih, ter upoštevajo njihove veščine in sposobnosti. WISE so podjetja z dvojnim namenom; dejansko poleg trgovanja s tržnim blagom in storitvami zagotavljajo tudi storitve podpore pri vključevanju v delo WSN-jem, ki so sicer izključeni s trga dela.
V nekaterih državah (npr. Francija, Grčija in Italija) so se WISE pojavile od spodaj, predvsem po zaslugi samoorganizacije podpornikov, družin WSN ali samih WSN; v drugih državah (npr. Bolgarija, Hrvaška, Litva, Slovenija in Španija) so se WISE razvile iz tradicionalnih zaščitenih delavnic, ki so postopoma prešle na bolj podjetniško držo in se začele vedno bolj obnašati kot WISE.
Od svojega nastanka so WISE razvili različne modele integracije. Medtem ko so nekateri WISE strukturirani tako, da ustvarijo stabilna delovna mesta za WSN znotraj same organizacije (model trajne integracije), nekateri drugi WISE usposabljajo WSN na delovnem mestu, da jih pripravijo za delo na običajnem trgu dela (model prehodne integracije). Tretja skupina WISE je razvila mešani integracijski model. Več dejavnikov pojasnjuje izbiro določenega modela integracije, vključno z vrstami integriranih WSN, spodbudami in omejitvami javnih politik, povezavami WISE s politikami dela in stopnjo interakcije WISE z drugimi potencialnimi delodajalci.
WISE delujejo v širokem spektru gospodarskih sektorjev. Večinoma pa v delovno intenzivnih panogah (npr. proizvodnja, gradbeništvo, čiščenje), kjer prevladujejo dela z nizko dodano vrednostjo, ki zahtevajo nizko stopnjo specializacije delavcev.
WISE prepoznavnost
Oročilo prikazuje pravne strukture zakonsko priznanih WISE in WISE, ki delujejo "zunaj radarja", saj niso niti pravno opredeljene kot WISE niti jih same organizacije niso ustanovile kot WISE.
WISE se v EU zelo razlikujejo glede zakonodaje: medtem ko imajo v nekaterih državah (npr. Belgija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Portugalska, Slovenija in Španija) WISE poseben pravni okvir, ki zanje velja, v drugih državah (npr. Avstrija, Estonija, Irska, Nizozemska in Švedska) WISE uporabljajo predvsem tradicionalne pravne oblike, ki niso bile zasnovane posebej zanje, niti za socialna podjetja. Poleg tega obstajajo države (npr. Češka, Danska, Finska, Madžarska, Latvija, Luksemburg, Poljska, Romunija in Slovaška), kjer je uvedena ad hoc zakonodaja za WISE precej neučinkovita, na novo ustanovljeni WISE pa še naprej uporabljajo pravne oblike, ki niso bile namenjene njim. V nekaterih državah so WISE registrirane v posebnih registrih (npr. na Švedskem) ali pa so prepoznane zaradi posebnih shem financiranja (npr. v Avstriji) ali pa sozasebno ustanovljene (npr. na Nizozemskem).
Omeniti velja, da so bile v državah, kot je na primer Italija, spremembe zakonodaje bodisi bistvene bodisi ključne pri spodbujanju razvoja WISE v širokem obsegu. Končno, v državah (npr. Bolgarija, Hrvaška, Litva, Slovenija in Španija), kjer so se zaščitene delavnice preoblikovale v polnopravna podjetja, WISE uporabljajo pravne oblike ali statuse, ki so bili prvotno zasnovani za prejšnje.
WISE viri
Vodenje WISE vključuje višje proizvodne stroške (v glavnem povezane z usposabljanjem in nadzorom integriranih WSN) v primerjavi z običajnimi podjetji. Poleg tega se WISE zaradi svoje posebne neprofitne narave težko znajdejo pri dostopu do vračljivih virov. Zaradi teh razlogov so WISE razvile svojevrstne modele trajnosti in se zanašajo na mešanico javnih in zasebnih virov, vključno z nedenarnimi prispevki (npr. prostovoljni prispevki, donacije, prejete od članov, in sredstva, ki jih da na voljo skupnost); nepovratna sredstva (javna – npr. subvencije in nepovratna sredstva za pokrivanje investicij v osnovna sredstva, podpore za prilagajanje delovnega mesta in usposabljanje – in zasebna npr. nedeljive rezerve, ki izhajajo iz omejitve delitve dobička); vračljiva sredstva (npr. družbeno usmerjene in etične banke); davčne prednosti in sredstva iz dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, zahvaljujoč prodaji blaga in storitev javnim agencijam, posameznikom in običajnim podjetjem.
Kot je poudarila raziskava B-WISE, obstaja na splošno potreba po bolj omogočitvenih javnih shemah in politikah. Velika večina držav članic EU ima dejansko nedosledne in razdrobljene sisteme javne podpore, ki ne upoštevajo ustrezno družbene odgovornosti, ki jo prevzemajo WISE. V več kot nekaj državah obstaja nesorazmeren dostop do virov javne podpore – kar je odvisno od ciljnih skupin, ki jih obravnavajo WISE –, pri čemer imajo WISE, ki vključujejo invalide, dostop do izdatnejšega sistema podpore. V drugih državah imajo le izbrane tipologije WISE koristi od ciljanega podpornega sistema, medtem ko preostale tipologije nimajo dostopa do kakršnih koli podpornih ukrepov.
Vzorci v državah: od tradicionalnih vzorcev do WISE
WISE je mogoče združiti v tri skupine držav: (i) srednja in vzhodna Evropa (tj. Bolgarija, Hrvaška, Latvija, Poljska, Romunija in Slovenija), (ii) južna Evropa (tj. Grčija, Italija in Španija) in (iii ) Zahodna Evropa (tj. Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija in Nizozemska).
V srednji in vzhodni Evropi so WISE najbolj splošno priznana tipologija socialnih podjetij. V teh državah sta pravno priznavanje in javna podpora WISE razmeroma nezadovoljiva, medtem ko je EU igrala pomembno vlogo pri podpiranju njihovega razvoja.
V južni Evropi so WISE močno zakoreninjene v dolgoletni tradiciji zadrug in so pravno priznane. Ključni izzivi, ki vplivajo na razvoj WISE, vključujejo visoko stopnjo brezposelnosti, prisotnost velikega neformalnega sektorja, visoko segmentacijo trga dela in slabo razvitost aktivnih politik trga dela.
V zahodni Evropi so aktivne politike trga dela dobro razvite; po eni strani so prispevale k višji stopnji zaposlenosti, po drugi strani pa so privedle do bolj prožnih trgov dela. Medtem ko so podjetja WISE popolnoma vključena v sistem socialnega varstva v Avstriji in Belgiji, se na Nizozemskem obravnavajo kot vsa druga podjetja, kjer obstajajo "enaki konkurenčni pogoji za vsa podjetja".
Tehnične in mehke spretnosti v WISE
Cilj empirične analize B-WISE je bil identificirati potrebe po znanjih in vrzeli treh ciljnih skupin: (i) dejavnikov, ki omogočajo (npr. vodje, območni koordinatorji in strokovnjaki za IKT); (ii) podporniki (npr. delovni trenerji, mentorji in mentorji) in (iii) WSN. Na podlagi evropskega okvira spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO) so bili intervjuvani 403 delavci, da bi preučili njihove sposobnosti in vrzeli v znanju.
Na podlagi opravljene raziskave, za opravljanje svojega dela, voditelji potrebujejo širok spekter vodstvenih ter komunikacijskih, sodelovalnih in ustvarjalnih veščin. Podporniki – ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, od načrtovanja delovnega časa in prostora do pomoči WSN – potrebujejo mešanico trdih in mehkih veščin. Po njihovem mnenju so najpomembnejše veščine tiste, povezane z usposabljanjem in podporo WSN. Nazadnje, glede na WSN, so operativne veščine – kot so razvrščanje in pakiranje blaga, čiščenje in sestavljanje izdelkov – bistvenega pomena za natančno, natančno in avtonomno izvajanje vsakodnevnih dejavnosti.
Čeprav ni velikega razkoraka med ustreznostjo spretnosti in obdarjenostjo z znanji, obstaja prostor za izboljšave za vse tri ciljne skupine, zlasti pri tistih veščinah, ki veljajo za najpomembnejše. Po mnenju tako omogočevalcev kot podpornikov so vrzeli v spretnostih predvsem posledica pomanjkanja gospodarskih virov. Na podlagi odgovorov akterjev pa ima tudi pomanjkanje delovne sile delavcev s potrebnim profilom zaposlitve vlogo pri pojasnjevanju lastnih vrzeli v spretnostih. Podporniki nasprotno menijo, da je pomanjkanje ustreznih dejavnosti usposabljanja ključni razlagalni dejavnik. Nazadnje WSN ugotavljajo pomanjkanje časa za učenje novih veščin kot najpomembnejši razlog, ki pojasnjuje lastne vrzeli v znanju.
Vrzeli v spretnostih in podpornikov negativno vplivajo na njihovo sposobnost, da pomagajo trenutnim ali dodatnim WSN na njihovih delovnih integracijskih poteh. Glavna skrb za WSN je njihova nezmožnost dela ob zagotavljanju ustrezne kakovosti in/ali hitrosti, kar lahko povzroči zamude ali ovira kakovost izdelkov/storitev, dobavljenih strankam. Usposabljanje velja za najpomembnejši ukrep za odpravo vrzeli v spretnostih, vendar pomanjkanje sredstev, ki bi jih večina WISE namenila usposabljanju, ovira udeležbo na usposabljanju. Poleg tega anketiranci poudarjajo pomanjkanje ustreznih dejavnosti usposabljanja, ki so v celoti prilagojene za odpravo vrzeli v spretnostih, zlasti WSN.
Tehnologija in vrzeli v digitalnih spretnostih WISE
Na podlagi ugotovitev osebne in spletne ankete (ki jo je izpolnilo 175 akterjev) študija pokaže, kako so tehnologije in procesi digitalizacije – zlasti v velikih WISE, kjer je stopnja digitalizacije višja v primerjavi z manjšimi – v veliki meri uporabljajo v procesu upravljanja (npr. z uporabo storitev računalništva v oblaku in e-računov) in za standardizacijo proizvodnih procesov (npr. s tehnologijami, kot so programski paketi Enterprise Resource Planning). Nasprotno pa nekatere napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, hitra izdelava prototipov in podporne tehnologije, veljajo za manj pomembne.
Kar se tiče digitalne spretnosti, ni večjih razlik med ustreznostjo digitalnih veščin in stopnjo njihove uporabe za tri ciljne skupine. Spodbujevalci so kategorija delavcev WISE, ki te veščine najbolj potrebujejo. Ravno nasprotno, WSN potrebujejo malo digitalnih veščin za opravljanje svojih delovnih dejavnosti in zdi se, da so digitalne veščine pomembnejše v dejavnostih zasebnega življenja kot v službi.
Kar zadeva tehnične in mehke veščine, obstaja prostor za izboljšanje digitalnih veščin za tri ciljne skupine. Vendar so bile ugotovljene težave pri iskanju pobud za usposabljanje za premostitev teh vrzeli, zlasti za WSN.
Razvojni trendi in izzivi
V vseh državah, kjer delujejo, so WISE dokazali svojo sposobnost reševanja ključnih problemov delovne izključenosti, ki prizadenejo sodobna gospodarstva, za katere se je izkazalo, da jih tradicionalne politike trga dela ne morejo rešiti. Kljub njihovemu uspehu potencial WISE še zdaleč ni izkoriščen.
Prepoznavnost WISE se je v zadnjih desetletjih močno povečala in novi zakoni, ki priznavajo WISE – zlasti prek pravnih statusov – so bili sprejeti v vedno večjem številu držav članic EU. Omembe vreden je tudi trend prepoznavanja WISE s prilagajanjem zadružne zakonodaje, ki je razširjen v državah, ki jih odlikuje dolgoletna zadružna tradicija.
Pomanjkljiv razvoj ex lege WISE v nekaterih državah je mogoče pripisati dvema glavnima dejavnikoma: nezadostni stopnji vključenosti WISE v postopke oblikovanja zakonodaje in nezmožnosti oblikovalcev politik, da prepoznajo vse vrste organizacij, ki bi jih lahko šteli za WISE.
Na splošno obstaja trend širjenja ciljnih skupin WISE: v preteklosti so bili invalidi edina skupina, ki je bila pojmovana kot prikrajšana, v novejšem času pa se je koncept prikrajšanosti postopoma razširil, tako da vključuje širši nabor ranljivih delavcev.
Drugi ključni razvoj trenda, ki smo ga zaznali, je, da so se v zadnjem desetletju področja delovanja WISE postopoma razširila na področja – kot so tista, povezana z IKT, kulturo in upravljanjem kulturne dediščine – z višjo dodano vrednostjo.
Vendar pa analiza potrjuje, da je za popolno izkoriščanje dodane vrednosti WISE potrebno bolj spodbudno okolje. Zlasti obstaja potreba po bolj omogočitvenih javnih shemah in politikah. Kljub temu iz direktiv EU o javnih naročilih iz leta 2014 izhajajo nove priložnosti za dostop do trga za podjetja WISE.
Nekateri WISE poleg tega preizkušajo inovativne strategije, da bi izboljšali svojo integracijsko zmogljivost. Med najbolj inovativnimi je sodelovanje med podjetji WISE in običajnimi podjetji, ki v nekaterih državah postaja razširjena strategija tudi kot del posebnih zakonskih in/ali političnih shem, kot so sistemi kvot. Omeniti velja tudi težnjo po izgradnji omrežij, ki združujejo WISE.
Ko pride do razvoja spretnostistojijo WISE pred posebnimi izzivi. Spretnosti vseh treh skupin so po analizi sprejemljive, podatki pa kljub temu kažejo, da je še veliko prostora za izboljšave. Te vrzeli, če ostanjeo nezapolnjene, bi lahko ogrozile zmožnosti WISE, da nudijo storitve WSNs. Dejavnosti usposabljanja veljajo za posebej pomembne, vendar pomanjkanje časa in sredstev – zlasti v majhnih WISE – ki bi jih bilo treba nameniti usposabljanju, ovira udeležbo na usposabljanju. Kar zadeva posebej WSN, je potrebno ciljno usmerjeno usposabljanje, načrtovano na podlagi njihovih potreb in zmožnosti.
Glede na digitalne veščine rezultati kažejo, da ni bistvenih razlik med njihovo relevantnostjo in stopnjo usposobljenosti za tri ciljne skupine. Omeniti velja, da se zdi, da so digitalne spretnosti posebej za WSN pridobile večji pomen v dejavnostih zasebnega življenja v primerjavi z delovnimi dejavnostmi.
Druga pomembna težnja je, da je stopnja digitalizacije višja v večjih WISE. Vendar se tehnologije, kot so umetna inteligenca, hitra izdelava prototipov in podporna tehnologija, štejejo za manj pomembne in se zato redko uporabljajo v WISE. Kljub temu so to pomembne tehnologije, predvsem za prilagajanje posameznih delovnih mest WSN-jev, njihov potencial pa bi morali v celoti izkoristiti WISE-ji.